Pridobivanje nafte

Nafto pridobivajo z vrtanjem in črpanjem na kopnem in na morjih. Največje države proizvajalke so države Bližnjega vzhoda, Rusija, ZDA, Nigerija, Venezuela, Mehika, Norveška, Združeno kraljestvo.

V državah Bližnjega vzhoda leži več kot 60 % preostalih svetovnih naftnih zalog, največ v Saudovi arabiji.

Surova nafta je zmes organskih in anorganskih spojin. Po ocenah strokovnjakov je od 100 000 do 1 000 000 anorganskih spojin. Med organskimi spojinami v nafti pa prevladujejo ogljikovodiki.

Nafto je pred rabo treba predelati tako, da najprej odstranijo vodo, raztopljene snovi in druge primesi. Pline izločajo s frakcionirno destilacijo: velika kolona ki jo imenujejo frakcionirna kolona, je na dnu zelo vroča, proti vrhu pa vedno hladnejša. Vrela nafta vstopa v kolono kot para, ob dviganju pa se vse bolj hladi. Tako ločijo nafto glede na različna vrelišča na bencin, kerozin, plinsko olje in preostanek.

Z vakuumsko destilacijo dobijo motorna olja, strojna olja, mazalna olja. Preostanek pri tem pa se uporabi za maziva, industrijska kurilna olja in bitumen.

Kreking je cepitev dolgih alkanov na manjše alkane in alkene. Ločimo termični in katalitski kreking, pri prvem dobimo iz preostankov pri vakuumski destilaciji in preostankov pri desti delaciji normalnem pritisku olja in koks. Katalitski kreking vodijo s primernimi katalizatorji tako, da poteka pred vsem izomerizacija, iz frakcij nafte z visokim vreliščem nastajajo ciklični ogljikovodiki, bencin z višjim oktanskim številom.

Katalitski reforming: pri tem nastanejo s dehidrogeniranjem, krekingom in istočasnim hidrogeniranjem, izomerizacijo, ciklizacijo, spremembe v strukturi molekul, tako da se s tem zvišuje oktansko število goriva.

Vir: Wikipedia

Dodaj odgovor

Tvoja e-pošta ne bo objavljena. Zahetvana polja so označena *

*

Lahko uporabite HTML značke in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>